newsletter
contact us
donationsV četrtek 25 novembra je bil opravljen odločilni korak, da se vname zopet debata o nerešenem Tržaškem uprašanju, ki je že preko pol stoletja podvrženo zakonu tišine namesto mednarodnim zakonom, ki so vedno veljavni.
Po desetletjih krivične tišine je bilo na ZN govora o položaju – situaciji Svobodnega Tržaškega Ozemlja.Povabljeni od organizacije UNPO, so lahko Tržačani osebno posegli na generali skupščini Združenih Narodov (soba XX v Palais des Nations, Ženeva), na kateri so bili prisotni stalni predstavniki Držav celega sveta, mednarodne institucije (evropske in neevropske), razne komisije in notranji organi, ki delujejo v okviru Združenih Narodov poleg predstavnikov večjih mednarodnih NVO (Ne Vladnih Organizacij).
Med našim posegom, urinjenem v eno začetnih faz, katerim prisostvuje največ udeležencev foruma o pravicah manjšin (točka 2 dnevnega rega “Prave strukture in ključni koncepti”), se niso stalni predstavniki na ZN Italije, Slovenije in Hrvatske, ki so bili prisotni, izrazili na ta problem, niso protestirali (tudi, če jim je to dovoljeno) in niti zahtevali prekinitev poročevalca STO-ja, kot se je to pripetilo drugim poročevalcem v dveh delavnih dnevih.
Naš poseg je bil simultano preveden v uradne jezike ZN (arabščina, kitajščina, francoščina, angleščina, ruščina in španščina) in pozneje, je po prvem uvodnem delu bil sprejet z nenavadno tišino s strani več sto delegatov, kar kaže dober interes za obravnavan argument.
Tekst posega
Dragi Predsednik, dragi udeleženci,
mi smo tukaj v imenu Organizacije Narodov in Ljudstev, ki Niso Zastopani.
Želimo se zahvaliti organizaciji UNPO, ki nam je dala priložnost, da spregovorimo na tem forumu o kršitvah državljanskih in političnih pravic, katerim so podvrženi že preko šestdeset let državljani Svobodnega Tržaškega Ozemlja.
Te pravice so bile dodeljene državljanom Svobodnega Tržaškega Ozemlja z Mirovno Pogodbo, katero je Italija podpisala v Parizu 10 februarja 1947 vključno s Prilogo VI – člen 6, ki se tako glasi : “italijanski državljani, ki so imeli dne 10 junija 1940 svoje stalno bivališče v mejah Svobodnega Ozemlja ter njihovi sinovi rojeni po tem datumu, postanejo domačini Svobodnega Ozemlja in bodo uživali popolnoma vse državljanske in politične pravice le tega. S tem, da postanejo državljani Svobodnega Ozemlja, bodo izgubili italijansko državljanstvo.”
To kar državljani Svobodnega Tržaškega Ozemlja tirjajo, je zakon v italijanskem pravu in v državah podpisnicah dediščine bivše Jugoslavije. V bistvu je bila Mirovna Pogodba ratificirana in pretvorjena v italijanski in jugoslovanski zakon.
Od takrat se nič ni spremenilo in nič ni bilo narejenega, da bi bilo izvajanje Mirovne Pogodbe ter uporaba obstoječih mednarodnih zakonov nadzorovana. Dejansko so bili prebivalci tega ozemlja nadlegovani z namenom, da bi bili primorani zapustili svojo zemljo. Danes je štetih v svetu nič manj kot pol miljona izseljencev in njihovih potomcev s tega ozemlja.
Napočil je čas, da obsodimo skrbnike Svobodnega Tržaškega Ozemlja za stalne kršitve državljanskih in političnih pravic v nasprotju z mandatom Združenih Narodov in kar je izjavljenega v Mirovni Pogodbi.
Države, ki upravljajo to ozemlje ne priznavajo pravnih dejstev Svobodnega Tržaškega Ozemlja.
Ta izjava je potrjena z odobritvijo 16. Resolucije Varnostnega Sveta ZN iz dne 10 januarja 1947, ki je ustanovila začasno ureditev Svobodnega Tržaškega Ozemlja in je bila voljena samo mesec pred podpisom Mirovne Pogodbe, ki je samo potrdila ustanovitev te države. Ob tej priložnosti, je Varnostni Svet razglasil rojstvo te države, katere je še vedno garant.
Z zaključkom našega posega, organizacija UNPO poziva k solidarnosti vsa ljudstva, ki se borijo za priznavanje človekovih pravic, na primer s členom 15 splošne deklaracije človekovih pravic:
1. Vsakdo ima pravico do državljanstva
2. Nikomur ne sme biti samovoljno odvzeto državljanstvo ali pravica do spremembe državljanstva
Zahvaljujemo se vam, Predsednik in vam vsem, članom tega zbora za to priložnost.